Blogpost #13: CILJ ALI IDEJA?

Jaz bi marsikaj. Veliko stvari mi je všeč. Imam preveč idej. A kaj mi vse to pomaga, če konec koncev ostanejo le to - ideje. So neke približne predstave o tem, kaj bi si želela imeti, kje bi želela biti, kako bi to počela, ... Ideje.

Domišljija je najboljše orodje, ki ga premoremo. Nekateri je imajo več, nekateri manj, vsi pa se lahko strinjamo, da nas prehod v odraslo dobo in način življenja sčasoma prisiljuje k vse večji uporabi logike in k manjši uporabi domišljije. Kar je žalostno. Kot otroci imamo toliko želja, zamisli in lahko smo, kdorkoli želimo biti. Petletniku se ne gre posmehniti ob ideji, da bo astronavt. Seveda boš, ljubček.

Prevrtimo naprej. Si v srednjih letih, mogoče že imaš otroke, morda tudi ne. Ideja o letenju v vesolje je morda res splavala po vodi, a vendar si želiš spremembe na področju svojega življenja.

"Pozabil si na sebe. Na svoje ideje in želje. Na negovanje svoje duše in otroka, ter njegovih zamisli. Kje začeti?"

S tistimi desetimi odvečnimi kilogrami, morda celo več? Ali pa morda pridobiti nekaj mišic? Biti bolj samozavesten? Pa se ti posmehnejo. Pojdi in pospravi to svojo luštkano idejo, ter se ukvarjaj s pomembnejšimi stvarmi. Ker ni časa. Ker ni energije. Ker je tempo. Ker so službe, takšne kot so. Tukaj lahko vstavimo katerikoli izgovor, saj naša ideja ni dovolj močna, da bi jo spremenili v cilj.

Zakaj ne bi tokrat pustili domišljiji prosto pot, da najde svoje mesto v vsakdanjiku? Od tukaj do tam je morda res dolga cesta, a potovanje tisočih kilometrov se začne z enim korakom. In kot pribito drži, da bomo dosegli vse, kar si lahko z izjemno natančnostjo predstavljamo. Oblikujte si mentalno sliko sebe, kako počnete nekaj, kar si želite. Kakšni ste takrat? Kako se vidite jutri? Pojutrišnjem? Drugo leto? Čez pet let? Če si je dolgo obdobje težko predstavljati, si sliko oblikujte sami - z domišljijo. Predstavljajte si sebe, kako počnete reči, ki so se še včeraj zdele nedosegljive. Ob vizualizacijah, za katere menite, da jih lahko uresničite, bodo misli tekle prosto, lahkotno. Če vam ob ideji postane nelagodno, iščite drugačno, bolj otipljivo sliko.

Če si zaželim kavo, vstanem, grem v kuhinjo in jo skuham. V kolikor je nimam doma, grem v trgovino in jo kupim. Še preden pridem domov, si predstavljam njen omamen vonj in kaj kmalu se manifestira v moji najljubši skodelici. Primer s kavo je resda poenostavljena skica, a vendarle sem dosegla cilj, kljub temu, da sem morala po kavo v trgovino. Ker je bila moja želja dovolj velika, je postala skodelica kave moj cilj in namerna odločitev. Enostavno, ni? Tako je prav z vsako idejo. Včasih je potrebno iti po korakih v obratno smer - od cilja, nazaj, prav na današnji dan.

"Kaj je potrebno, kaj mora biti izpolnjeno prav vsak dan, da neresnično postalo resnično? In verjemite, včasih ni potrebno veliko."

Če v tem trenutku lahko sami sebi iskreno priznate, da ste danes naredili popolnoma vse v vaši moči, da boste jutri bližje svojemu cilju, potem - bravo. Od tukaj kjer ste, do tam, kamor želite priti, vas ločijo le vmesni postanki. Počivališča. Predaja štafetne palice. Le s to razliko, da jo predate sami sebi, znova in znova, dokler ne pridete na cilj. Naj ne ostanejo ideje zgolj ideje. Uporabite domišljijo in premagujte ovire, ki so največkrat le v glavi. Če vas plaši dejstvo, da je pred vami še dolga pot, poglejte nazaj in kako daleč ste že prišli. Če pa slednje primerjave ni, bo potrebno premisliti, ali nemara vaši cilji ostajajo zgolj ideje ...

Znaš poslušati svoje telo?

»Tvoje telo, njegovo zdravje, vitalnost in velikost le-tega so večinoma direktno odvisni od tega, kar počnete z njim – kako ga hranite, kako ga uporabljate, koliko ga premikate, koliko mu namenite počitka, okolju, ki ga izpostavljate in še veliko več.

Prevečkrat jemljemo svoje telo za samoumevno. Menimo, da smo do njega upravičeni in mu namenimo pozornost le takrat, ko nekaj ne deluje. Je edini kraj, v katerem moramo živeti in nismo naučeni kako deluje, kako skrbeti zanj, kaj je ključnega pomena za njegovo delovanje in vitalnost in kaj lahko storimo sami, da to izboljšamo.

Če s telesom nimamo težav, nam zanj ni dovolj mar, da bi se mu posvečali s pozornostjo, ki si jo zasluži.

Naš nasvet je, da postanete pozornejši na to, kako se vaše telo počuti. Kako se odziva na različne vplive, kaj je tisto, ki mu daje dober občutek in pod kakšnimi pogoji se počuti slabo.

Poznate pregovor – brez žalosti ni veselja? Popolnoma enako pa velja tudi v obratnem smislu. In žalostno je, da veliko od nas ne ve, kako je, ko se počutiš popolnoma 'fit': močno, zdravo, energično. Marsikdo ne ve, da se lahko počuti še veliko bolje, kot se v tem trenutku.

Ko se počutiš otopelo, se vprašaj – zakaj? Ko imaš napihnjen trebuh, se vprašaj – kaj je privedlo do tega? Ko dobiš glavobol ali te napenja, ali ko ne moreš spati, ko se zbudiš utrujen, ko bi naenkrat sredi jutra ali popoldneva najraje kar zacumal, ali ko dobiš krče v trebuhu – le vprašaj se, zakaj je temu tako. Natančneje si oglej hrano, ki jo uživaš. Je procesirana, ali je bogata s hranili? Prevladujejo ogljikovi hidrati, maščobe ali beljakovine? Si dobro spal ali je bil tvoj spanec moten? Je bil dolg ali kratek? Si pod stresom ali živiš dokaj mirno? Si tisti dan svoje telo veliko premikal ali si večinoma sedel? Si bil dobre ali slabe volje? Si se tisti dan veliko pritoževal, ali si bil hvaležen in pozitiven?

Poslušaj šepet svojega telesa, preden si prisiljen poslušati njegove krike. Če tvoje telo ne izgleda, kot da je kakorkoli pokvarjeno, še ne pomeni, da ne potrebuje ljubezni, pozornosti in nege.

Način, po katerem deluje naš zdravstveni sistem, nam je vcepil mišljenje, da naše telo potrebuje nego le, ko ni dobro. Da odsotnost opazne bolezni pomeni, da smo zdravi. Slednje je lahko daleč od resnice. Veliko od nas ne funkcionira, kot bi moralo. In ker ravno nismo v sozvočju z našimi telesi, ostajajo znaki spregledani.«

Članek ni moje delo in je prevod objave iz strani Muscle Nerds.