Zvoki uspešnic filma, ki milijonom žensk po celem svetu prodaja nerealna pričakovanja, me kljub temu navdihnejo in postavijo izven melanholičnih občutkov zadnjih nekaj dni. Želimo si verjeti v nekaj, zato pač verjamemo idealnim kulisam in scenarijem, ki so, vsaj za moje pojme, preveč klišejsko orientirani. Sicer sem tudi sama sanjač, vendar namesto o Christianu Greyu premlevam o tem, kako zelo lepo bi bilo, če v sredino orgazmično melodičnega seta na youtube-u vseeno morda ne bi potisnili oglasnega bloka. Ali o tem, da hrana nima kalorij. Pick your fights.
Pričeli so se toplejši dnevi in razmišljam o spremembah, ki prihajajo. Ves čas govorim o soočanju s svojimi strahovi in spremembah, ki so nujno potrebne, da se premaknemo bližje svojemu cilju. Eden izmed mojih večjih strahov je bilo izpostavljanje sebe preko video vsebin. Kljub temu, da se v specifični tematiki svojega javljanja še vedno iščem, ugotavljam, da se cilj včasih oblikuje z dejanjem samim. Morda ne rabimo imeti točnega cilja, če vemo da potrebujemo spremembo in smo jo tudi pripravljeni storiti. Vse se začne s prvim korakom.
Ob dnevu žena mislim na vse moje najljubše ženske - mamo, prijateljice, sodelavke in stranke. Naj vam nerealna pričakovanja filmske industrije ne obarvajo misli 50 odtenkov temneje. Sanjajte po svoje, izberite svoj scenarij, a se lotite ciljev s konkretnimi koraki. Če vam lahko kako pri tem pomagam, naj vam bo prvi vsaj malenkost lažji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar