KAKO ZAČETI: Jesti več, bencin in drva (2. del)

Ko sem bila stara 10 let, sem veliko časa preživljala pri starih starših, ki so imeli veliko peč. Meni se je že od malih nog zdelo izredno fascinantno igrati z ognjem, dejstvo, da so moji lasje dišali po 'zelhanih' mesninah pa je bilo zanemarljivo, le v kolikor sem dedku lahko vedno pomagala sežigati star časopis, trske in drva. Ne glede na vaše (ne)navdušenje do sežiganja stvari, je vsak že gotovo kdaj kaj 'zakuril'. Veste torej, da papir zgori nemudoma, vejice in trske kaj hitro strohnijo, bognedaj, da dodaš bencin. Le v primeru dodajanja velikih, masivnih, kvalitetnih drv, bo ogenj gorel dlje in tako ustvaril več toplote.

Pri dedku in omi sem tudi veliko krat prespala. V mrzlih zimah je čez noč ogenj pogorel, sploh če smo zvečer v peči pustili premalo velikih kosov lesa, a preveč papirja in palčk. 
Smiselno je torej nalagati gorivo, ki tli dlje časa, tvori veliko več energije in tako skrbi za to, da nam je toplo in hkrati ne predstavlja obveze po vstajanju ponoči na vsaki dve uri z namenom, da 'gremo gor nadevat'.

Že veste kam ciljam?

Moderni časi. Ves čas se nekam mudi, časa za kvaliteten obrok pa ni. Ali je res premalo časa, ali le premalo volje? Seveda je lažje poiskati nekaj, kar je dosegljivo izza svakog čoška. Ma nemoj. Večina hitrih, predpakiranih prigrizkov ali klasičnih opcij v stilu 'kaj te naj jem druga ko' sendvič'. Raje kos kruha in obični jogurt, kot kos sadja, ker sadje bojda ni dobro. Ker ma cuker. Not so fast.

Naša peč je naš metabolizem. Zjutraj se zbudiš, morda preskočiš zajtrk, ker pač ni časa, da bi si kaj pripravil. V službi poješ rogljiček (papir), spiješ kavico z mlekom (ponavadi iz avtomata, papir). Za malico imaš sendvič, če je sreča, v njem prevladuje kakšna kvalitetna mesnina (najbrž ne) in morda pri tistih bolj ozaveščenih, solatka in polnozrnata štručka (trske). 

Ker si s prvim obrokom in hkrati s hitro gorljivim papirjem sprožil, da je ogenj zagorel zelo hitro, je kaj hitro tudi spet ugasnil. Z malico ga ponovno prižgeš, ampak ravno toliko, da občutiš pomladni vetrič. Tebe pa zebe ko hudič. 

Tekom dneva poješ še kaj malega, spiješ kakšno gazirano ali sladko pijačo (po službi pivo?) (bencin) in potem prideš domov. Ker si seveda lačen (papir in trske so že zdavnaj šle v kl*nac) začneš pripravljati kosilo. Seveda hujšaš in se bojiš, da se boš zredil, zato pripraviš piščančje zrezke (drvo), poješ enega v velikosti dlani in solato, krompir (drvo) ali riž (drvo) pa gledaš od daleč, ker priloga redi. Ker si premalo 'naložil', ogenj spet pade na minimum, ti pa začneš iskati – ponavadi papir, celo bencin, da zagotovi tisti goreč plamen, ki te bo hitro segrel. A hitro spet ohladil. In ves ta čas samo razmišljaš o tem, kdaj boš spet lahko nekaj naložil. Znano?

Tukaj pridemo do točke, kjer velika ideja o kalorijah propade. Ne me razumeti napak, še vedno velja  zakon o ohranitvi energije (telesno težo določa koliko kalorij vnesemo in koliko jih porabimo), vendar je natančna opredelitev, koliko kalorij dejansko porabimo, nemogoča. Govorim tudi o termičnem efektu hrane. V prejšnji objavi sem izpostavila beljakovine in zakaj so za nas pomembne. Beljakovine so, poenostavljeno, zelo dobra oblika goriva - drva. Zgolj zato, da se prebavijo, naša peč porabi 20-30% energije, ki jo z njimi vnesemo.

 Pravzaprav se vsa hrana, ki je na kakršenkoli način obdelana in procesirana, prebavi hitreje, saj smo s postopkom priprave telesu odvzeli določen del naloge, ki je razgradnja popolnih virov hrane (govorim o pravi hrani – osnovne sestavine). Razlika je tudi v tem, koliko energije (kalorij) iz hrane bo naše telo dejansko zmožno absorbirati. Če pojemo 100kcal iz čistega beljakovinskega vira (meso), se bo cca 20-30kcal porabilo, da se obrok prebavi, torej se bomo okoristili z 'zgolj' 70 kalorijami. Če pojemo 100kcal iz kruha, bo telo zaradi sestave le-tega po vsej verjetnosti absorbiralo 99% teh kalorij. Beljakovine se iz istega razloga tudi prebavljajo dlje. So torej drva, kvaliteten les, ki omogoča toploto dlje časa. Več kalorij kot torej pojemo iz beljakovin, bolj in kvalitetneje bo naša peč gorela.

Lažje bo plamen tekom dneva zgolj vzdrževati, kot ga venomer znova pogašenega na vsak način vnemati. Večja in kvalitetnejša bodo naša drva, bolj bo ogenj gorel, saj bo moralo zgoreti več goriva. Isto je z našim metabolizmom. V obdobjih povišanega vnosa pravih virov hrane, bodo energijski sistemi stremeli h porabi viška energije. Manj bo potrebe po vnemanju plamena in dodajanju papirja, saj nam bo že tako ali tako dovolj toplo. Če jemo premalo, telo tudi manj 'pokuri' zgolj zaradi tega, ker ni primorano prebavljati večjih količin hrane. Naša težnja po ohranitvi energijskega ravnovesja ali t.i. homeostaze je celo tako močna, da smo v primeru zmanjšanega vnosa tudi manj splošno aktivni oz. ne čutimo potrebe po dodatnem fizičnem delu. In kar je najhuje, v primeru restriktivnih diet in vnosa se zgodi zanimiv psihološki preobrat: ker smo prepričani, da se bomo zredili, če bomo jedli več, avtomatsko jemo manj in to kar jemo, največkrat ni v skladu s tem, kar bi morali jesti. Po domače, puščamo prostor za priboljške. Ne bom krompirja. Bom raje čokolado. A še enkrat: 200kalorij iz čokolade ni isto, kot 200kalorij iz krompirja – kljub temu, da ima oboje 200kalorij! Tudi tendenca, da bomo 'kvalitetno shranili' kompletne kalorije iz čokolade, je posledično večja.

Zakaj torej jesti več in nalagati drva, namesto prilivanja bencina? Ker bo le tako naša peč gorela kvalitetneje, konec koncev pa bo tudi izkoristek goriva večji. V naslednjem delu pa poglobljeno o hormonskih odzivih telesa na določeno prehrano, ter kaj to predstavlja za telesno kompozicijo! 

Kaj pa misliš ti, goriš na bencin ali na drva?!

 "Kljub dobri informiranosti verjamem, da se vsakdo znajde na točki, ko enostavno prevlada zmeda oziroma nezmožnost presoje, kaj je najbolje za njega v danem trenutku – bodisi zaradi pomanjkanja znanja ali drugih omejitvenih dejavnikov. V tem primeru smo tukaj, da vam pomagamo. Kontaktiraj me za prvo srečanje in skupaj bova ugotovila/-i, kako lahko stvari narediš bolje."