Daj mi nekaj v usta, yolo in kriva je milka

DAJ DA TE DAM V USTE RAZUMEEEEEEŠ ...

Ura odbije 21:18 in končno dočakam topel obrok. Neizmerljiva količina sreče me spreleti, ko zagrizem v koščke piščanca po azijsko. V osnovi sem preprost človek. Prijazna sem vedno, razen ko sem malo manj prijazna. Takrat sem verjetno lačna. Ali zaspana. Ali mi manjka kakšna tretja osnovna potreba. Sem praktično moški.

NAJ MI NEKDO VRNE DVE URI ŽIVLJENJA

Popoldanska izmena v studiu me izčrpa ko holivud ideje za filme. Če k včerajšnjemu večeru ne štejem vsaj družbe, bi ogled takozvane komedije opisala bolj za žilorezno situacijo. Skrajno nenavdušena sem se pozno vrnila iz kina, hkrati pa sklenila, da si torkovo kosilo (ki je na koncu pozna večerja) pripravim zjutraj, obenem pa pojem konkretni zajtrk. Jajca, skuta, in ananas me sicer zadovoljijo do kakšne četrte ure, ko bi že bil skrajni čas, da nekaj piknem. A ker v mojem poslu s strankami štejejo minute, sem zaradi 15 minutne zamude ob popoldansko malico. Fantastično. Spijem hektoliter čaja in nekako skušam ignorirati nastajajočo ipiko ob kruljenju želodca. 

DAJ MI ZA JEST 

Zvečer sem kot cota: lačna, žejna, premražena, ob misli na nevznemirljive prihajajoče dni pa celo za trenutek sitna. Po načelih jutranje meditacije (nadaljujem v stilu) trikrat globoko vdihnem, se ujamem v trenutek in nadaljujem z nujnim zlom, ki ga je potrebno opraviti, ko odide še zadnja stranka. Seveda mi zadeva podaljša delovni čas še za eno uro, a če sem zdržala že cel dan ... 

PREPRIPRAVA ŠTEJE

Okus je seveda božanski. Nisem ziher, ker sem bila tako lačna ali le zahvaljujoč mariniranju piščanca že v ponedeljek dopoldne. Za piko na i, pa sem zjutraj lahko tudi spala 15 minut dlje! Papriko sem namreč narezala že v nedeljo in me je, praktično še sveža, čakala v posodici. 

Tekom dneva sem se cca. petkrat znašla na točki, kjer bi iz inata in 'jebiga' principa spožrla ves cuker, pa ga (hvalabogu) ni bilo več v studiu.Valjda. Če sem dvestogramsko milko in ferrerote požrla že v petek. Za ziher. Predpriprava šteje. 

CARTAJMA SE

Hrana je res taka zahrbtna ku*ba. Dodji maco, daj me malo v usta. Ful ti bo fajn. Pa še me vzami. Pa še malo. Cartajma se. V tem stilu se je nadaljeval vikend, na kar nisem ravno ponosna. Še vedno se spopadam z istimi bednimi vzorci, ki jih (na srečo, al pa ne) zdaj vsaj prepoznam. Ker če pa si spožrla cuker že v petek in v soboto, zakaj ga pa te ne bi še v nedeljo. Če pa je vikend. Super, še en razlog več, da se buzeriram. Nekako sem med 'yolo, vse požri', 'hrana je darilo boga ter me boža' in 'kaj si prizadeta, kaj te delaš ti', prilezla do ugotovitve, da se občutno premalo zabavam. Pristno zabavam. Pristno, dovolj frekventno, zabavam. 

Pismo. Žalostna ugotovitev za moja leta. Vsega je kriva Milka. 

Jaz bi nonstop spala, stres in meditacija

PREMALO SPANJA

Če grem spat ob 23.36 imam do 6. ure natančno ... Koliko spanja?

Seveda nič ne gre po planu, ker imam premalo samodiscipline, da bi šla spat takrat, ko bi morala iti in zdaleč premalo samokontrole, da se zjutraj ob zvokih budilke ne bi prebudila še bolj utrujena in sitna, kot sem šla spat. 

To mi je šlo že nekaj časa pošteno na živce. 

MOČ SPREMEMB

Zagovarjam stališče, da se v življenju da spremeniti čisto vse, kar je v tvoji moči, ali pa okolje spremeniti v prid svojim navadam, da si olajšamo trud in življenje teče efektivneje.

NISEM JUTRANJI TIP

Nisem jutranji tip. To je bil moj tipični izgovor za katerokoli jutranjo aktivnost v življenju. Muka in največja razdraženost ob misli na vstajanje pred osmo uro. Ubij me prosim. 

Zdaj si stvari obračam sebi v prid. Budilka zvoni ob 6. uri, jaz pa še 10-15 minut meditiram. Dobesedno. 

MEDITIRAM ... 

Moja novoletna zaobljuba je bila boljša organizacija časa, manj stresa, kljub natrpanemu urniku. Med opravljanjem enega dela sem bila z mislimi že pri naslednjem. Zaradi tega nisem več uživala v vsakodnevnih stvareh in si ustvarjala stres, saj sem želela, da prav vsaka stvar čimprej mine. Da lahko grem spat. Pred polnočjo, če bo vse po sreči. In da me vsi pustijo na miru. 

Z 10-15 minutno meditacijo sem začela takoj po novem letu. S pomočjo osredotočanja zgolj na dihanje, se dan začne bolj umirjeno, v primerjavi s prej - ko sem si fokus pokvarila s šopanjem informacij iz socialnih omrežij. Tudi zvečer raje odložim telefon in elektronske napravice, ter preberem novo poglavje literature. 

KOJI K*, ITAK NE POMAGA ... 

Zadnje tri dni se mi upira. Zjutraj se ne morem zbrati, minila je začetna navdušenost nad meditacijo, rezultatov še ni (zakaj še nisem dosegla nirvane?!), in zvečer kar avtomatsko planem po telefonu, namesto po knjigi. Tipični znaki kakršnekoli novoletne zaobljube.

Prepoznala sem jih, zdaj je na meni, da vztrajam - saj vem, da mi bo navada, ki jo želim vpeljati koristila veliko bolj, kot tiste stare.

Vztrajate pri svojih zaobljubah? Si spremembe res želite dovolj ali vam je udobno, kjer ste?

Blogpost #14: Stres: vzrok, posledica ali izgovor?

STRES IN POSLEDICE

Ne glede na ozaveščanje javnosti o obvladovanju stresa, problematiki pomanjkanja časa, pomembnosti organizacijskih sposobnosti in prepoznem prepoznavanju znakov izgorelosti, je mogoče priti tudi do točke, kjer lahko simptome stresa le še blažimo. A v kolikor dolgoročno ne boste delali na tem, da ga boste sproti znali tudi efektivno obvladovati, potem bo tudi pot do vaših telesnih ciljev precej težja, kot bi bila sicer. Posledice stresa se, neglede na njegov vir, v telesu kažejo podobno: nespečnost, slabša toleranca ogljikovih hidratov (pomeni, da se še prej "shranijo" v maščobo), posledično direktna korelacija s stanjem prekomerne teže, zvišan nivo slabega holesterola, prebavne motnje in slabše kognitivne zmožnosti. 

SLABO JEM, KER SEM POD STRESOM ...

Umetnost leži ne le v čimhitrejšem spoprijemanju s simptomi, predvsem pa v prepoznavanju vzrokov, ki za simptomi ležijo; prav tako pa tudi v nemudnem reagiranju v odpravljanju vzrokov in ne le blaženju že nastalih posledic.  

"Uživanje procesirane hrane, tako pogostost in količina, telesu izčrpa zaloge določenih hranil in vpliva na reakcije živčnega sistema, razdražljivost in nezmožnost oz. slabšo regeneracijo od stresa."

Naj ne bo stres izgovor za slabe prehranske izbire. 

IN POD STRESOM SEM, KER SLABO JEM ...

Slabe prehranske navade niso problem sam po sebi, problem je v vaši zavestni (in nezavestni) izbiri ter okoljskih stresorjih, ki na to vplivajo. Na telo dnevno nalagamo stresorje: služba, trening, opravki, skrb za družino, ostala fizična dela, pomanjkanje spanja, slaba prehrana... Regeneracijski faktor pa ostaja v neravnovesju in pomanjkanju.  Velikokrat tudi pri hujšanju uberemo pot 'manj je več' - pri prehrani in 'več je boljše' - pri aktivnosti. Slednje morda deluje kratkoročno, na dolgi rok pa vpliva na spremembo hormonske slike in nezmožnost telesa, da se obnovi iz regenerativne rezerve. Najdite način, kako prekiniti začaran krog in začnite z majhnimi koraki ter s tem, kar lahko storite že danes, prav naslednji trenutek.

HITRE REŠITVE IN NAPAČNE METODE

"Hitre diete, kratkoročni agresivni pristopi in princip 'vse ali nič' vsebujejo zato neizogiben scenarij poraza in sčasoma nedoseganje svojih ciljev, slednje pa ljudje nemalokrat smatrajo kot posledico pomanjkanja svoje trdne volje, ko razlog stoji za napačno izbiro pravilne metode."

POSKRBITE ZASE

"Ko se vam pokvari avto, greste k avtomehaniku, ko se vam pokvari električna naprava, pokličete električarja, ko začne pešati zdravje ... Greste k zdravniku?"

Zavedajte se, da je znanstvena medicina usmerjena v odpravljanje posledic z blaženjem simptomov, ne pa tudi njihovih vzrokov. Prevzemite odgovornost za svoje zdravje in poiščite pomoč na področjih preventivnega vzdrževanja zdravja, preden se začnejo kazati posledice. 

ZAJTRK: Ja ali ne?

Preden se spuščamo v kakršnokoli debato, se je potrebno vprašati, kaj je vaš cilj. Če nikoli niste jedli zajtrka, ne vidim razloga, zakaj bi se z njim silili zgolj zavoljo občutka, da je to za vas dobro. Ker ste, bodisi, to nekje prebrali ali vam je nekdo tako svetoval. So vaš vprašali tudi karkoli o tem, kako ste delali do zdaj? So vas vprašali, kako bi se počutili, če bi si kot prvo jutranjo stvar v goltanec potisnili bio ajduh kruh z orehi, poširana jajca in 15dek pariške, če odkar pomnite, procesiranje hrane prvih nekaj budnih ur bolj predstavlja problem. 

Kot ima vse svoj namen in informacije potrebujejo kontekst, naj bo namen cilj in vaše sedanje življenje kontekst. Res je, da prazna vreča ne stoji pokonci. Glede na statistike, ki kažejo, da zadnjem času v Sloveniji debelost iz leta v leto narašča, pa ste lahko skoraj prepričani, da vaša vreča ni prazna. 

Če zajtrk izpuščate (namerno ali ne), poskrbite, da boste v ostalih obrokih telesu zagotovili dovolj beljakovin in ostalih potrebnih hranil. 

V kolikor imate zajtrke radi, naj bo vaš cilj sestaviti svoj zajtrk primerno. V osnovi naj vedno vsebuje vse od 20 pa do 40g beljakovin (glede na telesne potrebe in stopnjo aktivnosti). Takšen zajtrk vas bo tudi dlje nasitil, v primerjavi s kakršnimi koli kosmiči (izjema so ovseni, pa tudi tukaj bi dodala kakšen grški jogurt ali skuto). 

Zame so kraljica zajtrka jajca, h katerim dodajam zelenjavo. Ta teden kombiniram blitvo in špinačo, včasih dodam bučke, rdeče zelje, ohrovt … Z dodajanjem zelenjave poskrbim za večji volumen hrane (rada jem), večjo sitost (vlaknine se prebavljajo dlje), ter potrebne vitamine. Da se izognem dolgčasu okusov, osnovo kombiniram s piščančjimi prsmi, mozarelo, avokadom, … S tem, ko so 3 jajčka postala moja jutranja rutina, mi vse skupaj zjutraj (s pripravo vred) ne vzame več kot 15 minut časa, hkrati pa mi nekaj teh svojih minut omogoči, da se tudi psihično pripravim na dolg delovni dan.

Kdo sem in zakaj me pravzaprav bereš?

S pisanjem se razen v šoli in na faksu nisem veliko srečevala, veliko več pa sem brala. Ugotovila sem, da mi besede dostikrat veliko lažje stečejo s tipkovnice, v kolikor so napisane v angleškem jeziku. Skupaj s progresijo poti mojega športnega udejstvovanja, se je pričela želja po delitvi svojih ugotovitev, napredka ter na tak način vzpodbujati tudi ostale, ki so se morebiti - ali se še - srečujejo s podobnimi problemi, skozi katere sem šla sama. 

V prvi polovici lanskega leta sem 4 mesece sodelovala v javnem izzivu preoblikovanja telesa, katerega cilj je bil tudi 

voditi zanimiv in ažuren dnevnik prehrane ter treningov. Ker sem kreativni tip človeka, ter želim ustvarjati 

unikatne, berljive in predvsem iskrene vsebine, ki bi jih z veseljem brala tudi sama, sem se odločila, da dnevnik 

pišem na svojstven, drugačen način. Kaj hitro sem v tovrstni vlogi našla užitek, skupaj s pozitivnim feedbackom bralcev 

pa sem dobila motivacijo, da po izzivu s pravim blogom začnem tudi jaz, hkrati pa izboljšam uporabo slovenskega jezika. 

V glavnini svojega časa vodim studio za nego rok in podaljševanje nohtov, zadnje pol leta pa kot zunanja izvajalka

 sodelujem s Fit Tovarno in tako skozi osebne treninge, prehransko svetovanje in motivacijsko podporo pomagam drugim. 

Vseskozi se izobražujem in znanje nadgrajujem, sorazmerno s tem raste moj navdih za pisanje in vsebine, ki jih lahko najdete na mojem blogu.

 "Trudim se, da na transparenten, unikaten, neposreden a hkrati šaljiv način podajam za vas pomembne informacije in hkrati delim utrinke svojega življenja ter osebnosti."

Upam, da so vam moji zapiski všeč, želim pa si več sodelovanja z vami! iskreno bom vesela vaših mnenj, predlogov in tematik, o katerih bi želeli vedeti več. 

imejte se radi,

L

Blogpost #13: Zadnji teden minulega leta in mastni lignji

Polovička letošnjega t.i. oddiha je minila. V glavi si zamisliš, kako boš počel en kup zanimivih stvari, na koncu en dan bruhaš, dva dni zaradi tega preležiš, v petek zvečer sem pa itak spet v svojem studiu drgnila UV lučko. Kam pa so šli dnevi pred sredo, pa me sploh ne sprašuj. Da bi vsaj prek metala zaradi alkohola.

Beljaki in razne jajce

Mi je enkrat ena punca rekla, pa ti ni nikoli slabo, ko ješ surove beljake? (ja, jem stepene surove beljake. Mislim, sem jih jedla) Ponosno odvrnem, da ne.

Trije sončni dnevi v pozabo

Sredina noč je posledično minila v molitvi in prisegah na vsemogočnega Boga (sem ateist), pa še mami je imela slabo vest, ker je delala jajčni liker. Srce parajoče dejstvo, da tudi konca tedna ne bom polno doživela, sem ublažila z izgovorom, da pač že dolgo nisem samo ležala in delala popolnoma nič. Pač 3 dni.

Filmska industrija je v propadu

Občutek, da iz mene puhti še zadnja življenjska moč, sta ublažila repertoar nelegalno pridobljenih filmskih (ne)uspešnic, in nepopisno veselje ob sadni solati. (dehidracija je resna stvar)

Želodec se mi je obrnil ob misli na kakršnokoli hrano, ampak ... KO TOTI APETIT PRIDE NAZAJ - FERTIK.

Kriva sem, priznam

Sem človek navad (kdo pa ni?) in si prizadevam, da gradim takšne, ki mi v življenju doprinašajo. Obdobje med Božičem in novim letom je taka čudna, dolga, neproduktivna nedelja. Ki seveda zaradi drugačnega utripa meni čisto zj*be sistem. Ker bomo mogoče šli v četrtek zvečer k sorodnikom na aufšnit in ker bom mogoče naslednji dan spala do 13h. Zakaj bi potem sploh zdravo jedla? Napaka, vsakič.

Recimo, da je bila polovička prehranskega vnosa t.i. normalna. Vse ostalo pa, hja ... Vse ostalo. Ne bom se zgovarjala na PMS. No, mogoče malo.

Včeraj sem rekla, da danes ziher ne bom začela. Ne, s prvim januarjem bom le nadaljevala. Z mojo drago rutino. Zajtrk. Veliko zelenjave. Litri in litri tekočine (voda, oprosti ker te nisem cenila). Predvsem več beljakovin, v vsakem obroku. Jajca. Razen surovih beljakov (ko se ti vsede v želodec, se ti vsede za vekomaj. Nea se mi vsedi v želodec). 

Puhasti lampek

Priznam, da bi se lahko v zadnjem tednu bolj imela rada. A v tistem trenutku mi je bilo vseeno, kar je popolnoma normalno! Mastni lignji, pomfri in tone čokolade. Uživala v vsakem grižljaju. Spustila polovico treningov in obrnila spalni ritem. Počutim se slabo. Ne moralno, ampak fizično. 

Gremo naprej

S prvim januarjem vam polagam na srce: ne spreminjajte svojega življenja v popolnoma drugo smer, ne silite se z "zdravimi" navadami, če tega niste počeli že prej. Postopoma uvajajte spremembe in storite, kar lahko. Spijte kozarec vode več in pojejte solato zraven šnicla, če je prej niste jedli. Uvedite navade, ki vam bodo enostavno manjkale, ko jih boste zanemarjali zgolj nekaj dni. Potrudite se, telo vam bo hvaležno!

Oprosti, moje drago telo. Danes nadaljujeva.