ponedeljek, marec 27

Solo potovanja, strahovi in življenjske karte

Ste se že kdaj ujeli v situacijo, ko ste si predstavljali svoje življenje v koži druge osebe? Morda zato, da ste na koncu ugotovili, česa nimate, kaj zamujate, kje bi želeli biti, pa niste? Ste kdaj opazovali koga in si želeli, da bi imeli njegove lastnosti? In naenkrat se ti zdi, da je med tvojimi in njihovimi lastnostmi prepad brez dna. 

Vse kar v življenju dosežemo, izhaja iz naših prepričanj o sebi. Lahko smo ta prepričanja prevzeli od staršev, ali so se oblikovala kasneje. Kdaj ste se nazadnje opisali objektivno? Jaz pa nečesa ne morem, ker sem tak ... Jaz pa tega nikoli ne bom, ker sem do zdaj vedno tako ... Jaz pač tak/a sem. Kdo, v resnici, si? Kaj te definira? Po moje? Lahko si kdorkoli hočeš v tistem trenutku biti. Naša dejanja sčasoma definirajo naš karakter, se strinjamo do sem?

Kdo pa izbira naša dejanja? 



STRAH PRED SPREMEMBO

Zame osebno, je najhujša oblika poraza želja, ki se nikoli ne uresniči, zaradi lastnega prepričanja o svoji (ne)sposobnosti. Nikoli zase nisem mogla trditi, da sem ravno ekstrovertirana oseba. Ne upam pristopiti. Pustim, da okolica oblikuje mojo samopodobo. Primerjam se z drugimi in čutim strah pred spremembo, hkrati pa strah pred razočaranjem nad sabo, ker ostajam na isti točki. V vsakem primeru, paraliza. Not good. 

Strah je intenziven in neugoden negativni občutek, ki ga človek dobi v nevarnosti, ali ko se na njo pripravlja. Ne glede na to, ali je nevarnost resnična ali ne, so občutki strahu vedno resnični. Premagati svoje strahove pomeni včasih iti čez svoje občutke, ki te držijo v coni udobja. Tako radi se ujamemo v prepričanja, ki nam služijo kot izgovor, da nečesa ne bomo naredili. Ker nismo pripravljeni vlagati truda, časa, denarja. Ker se nam ne zdi dovolj pomembno. Bodisi se ne čutimo sposobne, ali se nam enostavno ne da. Če si tako zadovoljen, izpopolnjen in stoprocentno srečen - super zate. Pa si res?



VRŽI SE V PREPAD, NATO PA DOBI KRILA

Ne bom potovala sama, ker me je strah. Kaj pa če, kaj pa če .... Kaj pa če, kaj?! Del novoletne resolucije je več solo potovanj. Ker če me kaj postavi izven cone udobja, je to, da se spopadem z mojo najslabšo orientacijo na svetu (velika verjetnost, da se izgubim celo v domačem kraju). In kako se bolje rešiti tega prepričanja, če se najprej ne izgubim, da lahko vadim svojo sposobnost iskanja rešitve. Ali v mojem primeru prave smeri neba. Saj obstaja, tam nekje, ampak zahteva trud. Lažje je pač ostajati doma. A to pomeni tudi zamujati priložnosti. In prečudovite sončne vzhode. 

Tokrat sem sama obiskala čudovito mesto Poreč, nato pa sem si šla ogledat tudi Trst. 


ČE BOŠ PRIDEN, DOBIŠ NAGRADO

Pričakovati rezultate za nekaj, v kar nismo vložili truda, je enako kot čakati na avtobus, kjer ne vozi -a na vsak način vztrajati, da bo ta trenutek tukaj. To pač ne pelje nikamor (pun intended). Tako zelo smo povezani s sistemom nagrajevanja, da pričakujemo takojšnji rezultat. V fitnesu, kot nasplošno v življenju. Iščite način, da bo postalo delo nagrada sama po sebi. Disciplina je mejnik, ki loči od želje na začetku, do nagrade na koncu, tudi ko motivacija že zdavnaj popusti. Začnite z majhno stopničko, ki vas straši. Disciplinirajte se prestopiti stopničko, tudi na slabe dneve in ko vse ostalo ne gre po planu. Ne spuščajte se po strmem toboganu, če vas že pogled nanj straši. Izberite enostavnejšo pot, ki bo morda malenkost daljša, vendar bo vožnja prijetnejša. Centimeter po centimeter bo na dolgi rok še vedno naneslo na kilometrino, kot če ostajate popolnoma na mestu. 



KAKO LAHKO POMAGAM?


Biti osebni trener zame ne predstavlja zgolj programiranje treninga, štetje ponovitev, nadzor varne izvedbe in svetovanje pri prehrani. Moja vizija je seči preko tega, resnično pomagati ljudem, vse prej našteto je zgolj medij, skozi katerega lahko na fizični ravni podajam svoje znanje. Nenazadnje pa ljudje, s katerimi delam, neizmerno veliko naučijo ravno mene. Ne definira nas hrana, ki jo pojemo, kolikokrat smo šli na trening, če smo cel vikend jedli junk-food ali to, kar nekdo misli o nas. Definiramo sami sebe in moja naloga je, da pomagam to spoznati tudi vam. Moje varovance želim naučiti sposobnosti ne-obsojanja in priložnosti izkoristiti dan trenutek. Vsak trenutek vpliva na obrat kart v prihodnosti. Včasih bo na izid vplivala trenutna slaba presoja. Ne želim vas prepričati, da boste vedno vedeli kakšne karte bodo padle, niti da boste vedno igrali na enake. Zgolj to, da lahko spremenite svoj odziv na igro in sprejmete popolno odgovornost pri naslednji presoji. Vaš odziv bo definiral kvaliteto vašega življenja. 


FAJN JE MET NEKOGA ZRAVEN 

Bi se strinjali, da je za neznano pot dobrodošlo imeti dobrega vodiča? Kljub temu da pot približno poznaš, ti lahko nekdo z boljšim znanjem utre varnejše bližnjice in nenazadnje - fajn je imeti nekoga zraven.

Če si želiš spremembe, ki bo trajala dlje kot 12 tednov, mi piši. Veselim se sodelovanja s teboj!

Lea





petek, marec 17

Ne morem, mam zmenek

Dan se začne klavrno. Ponovno prepozna ura za spanje se kaže v silni želji zagnati zgodnjo budilko v najbližjo možno trdno površino. Glede na to, da je budilka moj telefon, verjetno ni dobra ideja. Nebom sitna, si rečem in naštimam dnevno dozo meditacije, kakopak zadremam še 15 minut. Prva jutranja misel mi navadno določi razpoloženje čez dan, neglede na zunanjo situacijo. Zadnje dni izbiram boljše, z manjšim naporom. Mogoče na lahkotnost te izbire vpliva nedavna sprememba kroga najbližjih ljudi, lahko je krivo vreme. Kakorkoli, srečna sem. Zahvalim se za vse, kar imam in začnem dan. 

Variacija večernih aktivnosti in povabil me ne premami. Z določenimi ljudmi pač veš, kaj lahko pričakuješ. Ej sori, danes ne morem. Mam zmenek, s sabo. 

Dobro je včasih dati vse na stran in za nekaj časa zgolj dihati. Prav vse, bo počakalo, a vedno se tako bojimo, da ne bo nekaj storjeno prav zdaj. Najprej pospravi podstrešje, vse ostalo bo počakalo.  

Me vpraša stranka, kdaj pa imaš čas za sebe? Hm. Moj trening je čas zame. Moji obroki so čas zame. In tu in tam, je popolna samota, mir in meditacija, čas zame. Moji sestanki, ki jih dnevno načrtujem, zase. Tudi, ko časa ni - si ga je potrebno vzeti! Kako lahko pomagaš drugim, skrbiš za svojo družino, otroke, bližnje, če ves čas daješ? Kako prineseš vodo v vedru, ki pušča? Kako si lahko zdrav, ter podpora nekomu, če to nisi? Skrb zase in postavljanje meja je pravica vsakega posameznika. Vsak pri sebi pa naj razmisli, kolikokrat gre na zmenek sam s sabo in koliko to (ne) vpliva na njegovo življenje. 

sreda, marec 8

Meditacija in kaj dela osebni trener

Se še spomnite svojih novoletnih zaobljub ali počasi bledijo? Morda smo si v januarju zastavili nek cilj, ki ga je potrebno tekom poti prilagoditi. Spremljanje napredka in prilagoditve. Opazovanje. Zbiranje informacij. Podatki, ki se zdijo skoraj nerelevantni, so izredno pomembni koščki sestavljanke, v katero velikokrat tiščimo elemente nepravilnih oblik. Da bi dobili popolno sliko, je zadevo morda treba pogledati iz drugačnega zornega kota. To delamo trenerji za vas. 


Meditacija je postala del mojega vsakdana in počasi lahko z gotovostjo vlečem vzporednice med 'običajnim življenjem' in stalno prakso, ki mi dnevno vzame 10 minut. Um je kot plastelin, pravtako naše telo. Izpostavljenost specifični stimulaciji izzove specifični odziv, zato ne hodi na crossfit v kolikor je tvoja želja simetrija in skladno oblikovano telo. Ne govorim, da je s crossfitom karkoli narobe. Se pa lahko strinjamo, da se večina težav sodobnega časa prične zaradi neravnovesij v skeletno-mišičnem sistemu in le-ta se težje odpravljajo, če ne celo potencirajo, s kupom karseda hitro izvedenih gibov, po možnosti z dodano obremenitvijo. 

Ne komplicirajte si stvari. Investirajte v svoje zdravje in o tematiko, ob kateri niste vešči delegirajte nekomu, ki je. Iskanje dobrega ravnotežja naj bo smer, h kateri stremite. Tako iz vidika mentalnega, kot fizičnega zdravja. 

50 odtenkov nerealnih pričakovanj in prvi korak

Zvoki uspešnic filma, ki milijonom žensk po celem svetu prodaja nerealna pričakovanja, me kljub temu navdihnejo in postavijo izven melanholičnih občutkov zadnjih nekaj dni. Želimo si verjeti v nekaj, zato pač verjamemo idealnim kulisam in scenarijem, ki so, vsaj za moje pojme, preveč klišejsko orientirani. Sicer sem tudi sama sanjač, vendar namesto o Christianu Greyu premlevam o tem, kako zelo lepo bi bilo, če v sredino orgazmično melodičnega seta na youtube-u vseeno morda ne bi potisnili oglasnega bloka. Ali o tem, da hrana nima kalorij. Pick your fights.

Pričeli so se toplejši dnevi in razmišljam o spremembah, ki prihajajo. Ves čas govorim o soočanju s svojimi strahovi in spremembah, ki so nujno potrebne, da se premaknemo bližje svojemu cilju. Eden izmed mojih večjih strahov je bilo izpostavljanje sebe preko video vsebin. Kljub temu, da se v specifični tematiki svojega javljanja še vedno iščem, ugotavljam, da se cilj včasih oblikuje z dejanjem samim. Morda ne rabimo imeti točnega cilja, če vemo da potrebujemo spremembo in smo jo tudi pripravljeni storiti. Vse se začne s prvim korakom.
Ob dnevu žena mislim na vse moje najljubše ženske - mamo, prijateljice, sodelavke in stranke. Naj vam nerealna pričakovanja filmske industrije ne obarvajo misli 50 odtenkov temneje. Sanjajte po svoje, izberite svoj scenarij, a se lotite ciljev s konkretnimi koraki. Če vam lahko kako pri tem pomagam, naj vam bo prvi vsaj malenkost lažji.