Kako (lažje) doseči svoj cilj?

Želja po neki spremembi izide iz ideje, da bo enkrat nek trenutek v prihodnosti, naše življenje na danem področju takšno, kot smo si ga ravnokar zamislili. 

Neglede na področje, ki bi ga radi spremenili, se zavedajte enega zakona:

Akcija - reakcija. Vsako vašo dejanje (pa tudi nedejanje) ima svojo posledico. 
Katerokoli področje svojega življenja bi radi spremenili, reakcija bo vedno odvisna in edino le - od vaše akcije. Danes želim z vami deliti nekaj nasvetov, da bodo ideje lažje postale resničnost in da se cilj spremeni v akcijski načrt. 

1. PREVZEMI KONTROLO

Včasih vam pri določeni stvari ne uspe, ker ne pogledate širše slike. Morda se ujemate zgolj v nepotrebno 'logistiko' in si zapolnjujete čas z delom, ki vas dejansko dela zgolj zaposlene - ne pa tudi produktivne. Na tak način si prestavljate korake, ki bi dejansko vplivali na korak bližje k želenemu stanju. Prevzemite kontrolo in poglejte širšo sliko. 
Kaj počnete vsak dan? 
Kaj počnete vsak teden? 
Kaj počnete vsak mesec? 
Katera so dejanja, ki se največkrat ponavljajo? 
Kje imam resnično težavo in kje iščem izgovor?

Prvih 14 dni zgolj opazujte, zberite podatke in analizirajte. Če si želite shujšati, brez da trenutno karkoli spreminjate, začnite 14 dni vsak dan zapisovati kaj jeste. Pišite v beležko, telefon, na tablo ... Ne pozabite, vsaka težava ima svojo rešitev. Izgovor je nima.

2. ANALIZIRAJ

Vidiš kakšen vzorec? Je že na prvi pogled jasno kaj se dogaja? Ne glede na to, kako dobro ti deluje logistika, nikoli ti ne bo uspelo, če ne boš poiskal pravega vzroka tvojega problema oziroma zakaj ti DO ZDAJ še ne uspeva, kot bi želel. 

3. OCENI SITUACIJO KJER SI, IN KJER ŽELIŠ BITI

Kaj je potrebno narediti, da boš tam? To vprašanje si postavljaj tako dolgo, dokler ne prideš do tega trenutka - zdaj. In to naredi. Najmanjši korak šteje, pa če to pomeni, da le nastaviš budilko 15 minut prej, napišeš nakupovalni seznam, ali si v telefon vstaviš opomnik, da moraš kontaktirati osebo, ki ti bo pomagala. Stvar mora biti takšna, da jo narediš prav zdaj! 

3. PRILAGODI SVOJE OKOLJE

Po analizi boš ugotovil, katere so tiste navade in vzorci, ki vas omejujejo pri napredku. Včasih so omejujoči faktorji dobro skriti, ali pa celo obstajajo v nas samih. V naših prepričanjih, mislih in nezadostno željo po spremembi. V kolikor je omejujoči faktor zgolj pomanjkanje kreativnosti.  Posegaš po sladkarijah še posebaj takrat, ko so ti na dosegu roke in v vidnem polju? Pa, jih pospravi. In to naj ne bo mesto, ki ga ves čas odpiraš tudi zaradi drugih stvari. 

4. POSTAVI SI REALEN CILJ

Če si navajen jesti 3x na teden zrezek v sirovi omaki z njoki, ne rabiš znoreti in preiti na kuhan riž na vodi in pustega piščanca. Zamenjaj njoke za riž ali krompir, sirovo omako pa za gobovo ali naravno.  To je nekaj, kar vsekakor lahko narediš, še vedno se ti ne bo zdelo, kot pretirano odrekanje, kljub vsemu pa naenkrat vneseš manj kalorij = napredek. 


Perfekcija ni to, kar si želiš. Želiš si napredek, ne glede na to, kako velik je!

5.  NAJDI SI NEKOGA, DA MU BOŠ ODGOVOREN

Ko se gre za stvari, ki nas postavljajo izven cone obdobja, ponavadi ravno zaradi tega ne držimo obljub, ki smo si jih dali. Velik cilj zahteva doseganje manjših ciljev, spet ti pa morda zahtevajo niz dejanj, ki zahtevajo manj ali več napora. Naj bodo dejanja takšna, ki vam sicer predstavljajo nek izziv, vendar čim manjšo obremenitev. Po mojem mnenju, se občutek zadovoljstva po opravljenjem dejanju premosorazmerno stopnjuje s premagano stopnjo obremenitve. Če imamo pristno in iskreno željo, pa tudi obremenitev smatramo kot manj nelagodno.  
 

6. NAJDI SISTEM, KI DELUJE - ZATE

Nemoreš uporabiti univerzalne diete. Ne moreš najti najboljše diete. In nikakor ne obstaja najboljši program treninga. Sistem mora biti prikrojen specifično zate, glede na tvoje potrebe, želje, zmožnosti, sposobnosti in trenutni cilj. 

7. SPROTI PREVERJAJ
Svoj cilj si napiši in ga imej na vidnem mestu. Sproti preverjaj svoj napredek. Motivacija bo popustila. Neizogibno. Takrat se spomni, zakaj si želel, česa si želiš. Tudi če padeš ven iz ritma, najdi način, da se vrneš v svoj sistem, ki ti odgovarja. Spomni se, kaj želiš doseči s spremembo? Nič pa tudi ni narobe s tem, če svoj cilj spremeniš. 
Sama na cilje raje gledam kot na nekaj, k čemu stremimo, ne le kot na končno destinacijo, kamor želimo prispeti. Cilj je uživati v potovanju! 
_________________________________________________________

"Če si pripravljen/a na spremembo, a kljub vsemu ne veš, kako začeti, me kontaktiraj. Obljubim, da bova našla način, ki bo deloval - zate."

Lea, tvoj osebni trener

Cena emocionalnega prehranjevanja

Ni debate o tem, da hrana vzbuja dobre občutke in nam pomaga, da se počutimo bolje, vsaj začasno. Ampak resnično življenje je še vedno tam, ko nehamo jesti. Na neki točki, nas začnejo loviti negativni občutki. Slaba vest in obžalovanje nas sploh ne ustavijo, zgolj peljejo v željo po še več hrane. 

Nismo se rodili kot emocionalni jedci. Dojenček joka, ko potrebuje hrano in ko ima dovolj, neha jesti. Sčasoma se z odraščanjem hrana pojavlja vsepovsod in naenkrat začnemo jesti, tudi ko nismo lačni. S hrano ustvarjamo emocionalne povezave preko druženja, družine, veselih dogodkov (rojstni dnevi itd). Tudi če smo bili žalostni, kot otroci ali smo jokali, so nas kdaj potolažili s priboljškom. Ne glede na zunanjo situacijo - hrana je bila tista dodana vrednost. Tako smo se naučili, da lahko hrana stori ravno to - izboljša situacijo, ne glede na izid. 

Dolgo časa sem veliko jedla zato, da sem kompenzirala z negativnimi čustvi, ki so pač normalen del življenja. Preden sem lahko ta vzorec spremenila, sem morala najprej ugotoviti, kaj počnem - hrano sem uporabljala zato, da sem odrivala svoja čustva. Ko hrana rutinsko začne zavzemati neko praznino v življenju, se hkrati poziconira kot tvoj dober prijatelj. Na žalost pa se na neki točki začneš zavedati, da ti takšno početje tudi škoduje. 

"Veliko ljudi se ukvarja s podobno težavo, tako zavedno, kot tudi nezavedno. Morda je koga sram o tem spregovoriti, ampak danes vam želim povedati, da s tem ni nič narobe!"

Težava s katero se ubadate, je popolnoma rešljiva, čeprav morda trenutno ne vidite izhoda. Bi želeli izvedeti, kako se lotiti reševanja problema in več o moji izkušnji s tem? Sporočite mi v komentarju. 

Cvetoča drevesa, zdrav duh in grda resnica

Z GLAVO SKOZI ZID

Povod mojega življenjskega ustvarjanja, dejanj in želja so večinoma le impulzi ali dejstvo, da mi je to v nekem trenutku pač super všeč. Ko menim, da je nekaj resnično vredno moje pozornosti, ljubezni in me to seveda polni z neverjetno energijo, mi je všeč še malenkost bolj. Pri takih stvareh vztrajam in ne odneham, tudi ko postane težko. Verjetno zato nikoli nisem bila v zvezi. Vem kaj hočem, jebiga. Stvari rada delam po svoje in ponavadi drugače, kot množica. Posledično gre glava v zid večkrat, kot bi bilo potrebno, a meni predstavlja poseben čar, v kolikor sama odkrijem rešitev. Ovnom je očitno ljubše odkrivanje življenja na težji način. Boljše pozno, kot nikoli!

LAHKO SI NADUT, LAHKO SI PA ... 

Blog sem začela pisati pred dobre pol leta. Če sem iskrena, sploh ne vem s kakšnim namenom. Blizu mi je izražanje skoči raznovrstne kanale: umetnost, slikanje, takšno ali drugačno ustvarjanje. In še vedno verjamem, da je tudi pisana beseda oblika umetnosti, ki se dandanes izkorišča do neprepoznavnosti. S pomanjkanjem slovnice v hitrih tekstih (priznam, kriva) in vsakodnevnih blog postih, se nisem bila zmožna poistovetiti. Pa tudi raje govorim (pišem), ko imam kaj za povedati, ne zgolj zato, da se reprezentiram višje na rangu socialnih omrežij. Mogoče me zaradi tega bere manj ljudi, a ostajam avtentična. Vrlina ali slabost? Kakor kdaj.

IIII, LEJ KAK LEPO DREVE CVETIJO ...

Z vonjem po svežem cvetju in naraščanjem živega srebra se v meni prebujajo pozitivni občutki, na katere sem tekom zime že skoraj pozabila. Mogoče je kriva pomlad, mogoče hormoni, ker drug teden pričakujem mesečno žensko obveznost. Karkoli že je, živa popiz*dujem ob cvetočih drevesih (res mi je všeč ko vse cveti, *no sarcasm*), po drugi strani pa cvetoče tudi konvertiram cuker v telesne obsege. Kaj mi je koristilo tiste pol škatle keksov v petek zvečer, ne vem. No ja, v bistvu vem.

MELA BI ŠTEL, PA ČOKOLADO TUDI

Ob neznanskih užitkih, ki jih doživljam ob hrani (predvsem čokoladi) se potihem sprašujem, do kod lahko grem, da me bodo ljudje še vedno jemali kot nekoga, ki predstavlja vzor, kot resnega osebnega trenerja. Istočasno se z nejevero skušam prepričati, da se pa, mogoče, ne bo poznalo. Dear Lord, let's pray for a miracle. Prosim? Molim? Ne? Res ne? F*ck my life, pa zakon termodinamike! Pojej več kalorij, kot jih pokuriš iiiiin, ... Izvoli malo celulita. Kljub temu, pa se (upam) strinjamo, da ni važno, da ima tvoj trener sixpacke in/ali popolno posteriorno verigo (beri guzico), če je njegov fokus bazira na pridobivanju znanja, odnosu, trudu za stranko in stremenje k čim boljši storitvi ter nudenju opore.

ZDRAV DUH, V ZDRAVEM ...

Jaz sem, v bistvu, ful zadovoljna. Koliko sem zadovoljna, toliko se zavedam, da zmorem več. In vem, da sem sposobna, saj sem to že dosegla. Motivacija je bila na mestu in imela sem resnično trden razlog. Ta razlog glede konkretiziranja telesnega napredka, se je letos malenkost skril. Postavila sem prioritete na razvijanje svojih poslov, tkanju kvalitetnejših in predvsem raznolikih odnosov (hrana povezuje) in predvsem na opuščanje pritiska, ki sem ga nekoč postavljala sama nase. Morda trenutno nisem v najboljši fizični kondiciji, vsekakor pa sem na vrhuncu zdravja in mentalno najmočnejša doslej.

SPRAVI ME V RED PROSIM ...

Berem prošnje in želje ljudi, ki bi si želeli moje pomoči. Spravi me v red, ampak jaz ne bi to, pa ne bi   riža, pa ne bi piščanca in ob jajcih se mi obrača želodec. Ne morem se odrečti najljubši hrani in ne morem mimo čokolade ...

Naveličan/a.
potreboval/a bi.
rabim,
nimam,
želim si.

Sem brez samokontrole.

Vse zgoraj našteto sem tudi jaz. Napišem izgovor in pričakujem, da bo moj napredek odvisen od nekoga drugega. Si bom plačala trenerja, pa bo. Tudi lani sem imela trenerja, zakaj letos ne gre? Ker moj fokus ni na tem, da nekaj spremenim. Ker mi je tako udobno. Ker si ne želim dovolj. Preprosto je.

Ste pozorni na to, s čem se opisujete? S čem se definirate? S čem se omejujete? Kaj če obrnemo perspektivo?

Česa nisem naveličan/a?
Kaj lahko naredim sam/a?
Kaj že imam?
Kaj ta trenutek cenim?
Koliko samokontrole imam?

GRDA RESNICA

Dragi moji, sprememba ne bo prišla od nikoder. Ne bo boljše. Samo od sebe že ne. Oprostite, nič vam ne bo podarjeno. Lahko dobite brezplačni trening, lahko dobite svetovanje. Lahko si želite in to ostane le ideja. Ne morem stati poleg vas, ko izbirate med piščančjo solato ali pico. Ne morem pripravljati hrane namesto vas. Ne morem organizirati dneva namesto vas. Ne morem se vstati zjutraj z determinanco, da izkoristim dan za doseganje svojega najboljšega potenciala. Nisem tukaj zato, da trpim na treningu namesto vas. Če si mislil/a, da napredek pride brez bolečine, potem nisem trener zate. Nehajmo se metati v cvetoča polja, kupovati fat-burnerje in iskati izgovore. Prekleto, nehajmo se smiliti sami sebi in najprej postavimo prioritete. In konkreten cilj!

KAJ BI TI SPLOH, RES, RAD/A? 

Prioritete. Še enkrat. Če je nekaj vaša prioriteta, boste za to našli čas. Našli boste svoj fokus. Našli boste moč, za katero niste vedeli, da jo imate. Ponosna sem na svoje stranke, s katerimi trenutno delam. Opomnijo me, kako izgleda fokus. Jaz učim njih, a oni učijo mene bolj.

Tudi trenerji smo ljudje. Nismo popolni, izgubimo fokus in fitnes industrija je v večini eno veliko prodajanje kozlarij. Vse kar obstaja, vse kar je realno, so le resnična želja posameznika, nekdo, ki mu lahko pomaga s svojim znanjem in postavljene prioritete. Lahko jih imate, ali ne.

Katere so vaše?