Blogpost #2: Izziv/The challenge

V času od januarja do konca maja sem sodelovala v javnem izzivu, katerega namen je bil voditi svoj dnevnik prehrane, občutkov, napredka in podobno. Med približno 15 kandidati, ki so vztrajali do konca, sem po izboru komisije glede na pestrost dnevnika, pogostost zapisov in dosežen telesni napredek dosegla drugo mesto. 

Zame je ta izziv pravzaprav predstavljal popolno prelomnico v življenju. Ne toliko zaradi izziva samega, temveč zaradi odločitev, ki sem jih sprejela že v začetku januarja. Pravijo, da so novoletne zaobljube kliše. No, sama sem se odločila, da letošnja ne bo. 

Januarja sem zapisala:
"Vse stvari, ki sem se jih naučila, sem seveda vedno preizkušala na sebi. Od različnega treninga, do prehrane. Danes vem, kaj mi odgovarja, česa ne maram, kaj vodi v občutek pomanjkanja. Eden izmed mojih ciljev izziva je tudi pridobiti dodatno znanje na tem področju, ki me izredno zanima - kdaj v prihodnosti bi želela pomagati tudi drugim. Vse, kar sem se do danes naučila, želim uporabiti v praksi in sama sebi dokazati da zmorem brez prenajedanja!
Seveda je želja preoblikovati telo, znižati kakšen odstotek telesne maščobe. Aja, pa vsaj kakšen pull up bi rada naredila sama."

Z izboljševanjem pogleda na situacije, odnosa do sebe in posledično odnosa z drugimi, sem prepoznala stres, ki je vodil v čustvene vzorce prenajedanja. Obenem sem želela tekom tega časa izvedeti še čimveč o svojem telesu in kako deluje, da bi le najbolje razumela, kdaj sem v resnici lačna in kdaj jem zgolj iz dolgčasa, navade in zaradi stresa. Spoznala sem nekaj izjemnih ljudi, hkrati pa začela delati na karierni poti do osebnega trenerstva. 

Življenje je sestavljeno iz evforičnih vzponov in, včasih se zdi, da prenekaterega padca. Slednjim bi se sicer najraje izognili. Preskočili. Prespali. V temi, sami. Po možnosti s kilo milke in banico sladoleda. Ko naenkrat v objemu same panike, hitro pospravljaš smeti od raznoraznih čokoladic, čipsov, peciv in sladkih paketkov (AND I'M TALKING LOADS OF IT) in moliš, da te pri tem nihče ne bo ujel - ker se tega pravzaprav tako zelo sramuješ, spoznaš, da nekaj ni ok. In da gre v smer, v kateri se dandanes znajde vse preveč ljudi. 

Včasih nam dragulj, ki je naše življenje, nameni sosledje nesrečnih dogodkov. Na nekatere, žal, ne morem vplivati. Lahko pa vplivamo na prenekatero drugo stvar, včasih celo na več, kot si drznemo želeti. Življenje je tukaj, zdaj. Ne jutri, ne pojutrišnjem. Prav tako ne v ponedeljek. Ker bo takrat ponovno, en samcat zdaj. 

In zdaj je čas, da se odločiš za spremembo. Na bolje. Da zmoreš. Vem, da zmoreš. Ker verjamem vate,

in ...

Ker končno verjamem vase. 

Link do mojega dnevnika prehrane, treningov, počutja, opažanj: http://maxximum-portal.com/forum/viewtopic.php?f=352&t=42789

Love,

* * * 

For the last 4 months I've participated in a public challenge, which was a total turnover. I've accepted some major decisions in January and decided, that this new year's vow won't turn out to be a chiche. 

In January I wrote:
»Every thing I've learned, I've practiced on myself. I know today, what I like, what I dislike, what leads to feelings of despair. One of my goals in this challenge was to collect pieces of information and learn even more about the human body – because of my desire to help others in the future. I want to apply everything I've learned so far, to ultimately prove myself I can get through without binge-eating, which was a huge problem of mine. A little less body fat and the ability to do a strict pull up would be nice, too.«

With improving my outlooks and loving myself, I started to change my relationships with others. This helped me to eliminate stress, which led to emotional binge eating patterns. With lots of support from my family, friends and my personal coach I've managed to achieve what I've set back in January. 

Life is made out of euphoric ups and sometimes too many down moments, which we would rather skip. Oversleep. In the dark, alone. Preferably with a pint of ice cream and loads of chocolate. When you find yourself in a moment of sheer panic, putting away junk food wrappers (and I'm talking loads of food), so you wouldn't get caught – you realize, that something's not right. And that is leading to a situation, too many people find therselves in daily. 

Sometimes we can't change the negative aspects of life. But what we can change is our viewpoint. Life is today, not tomorrow. Not even the day after tomorrow. And especially not on Monday. Because on Monday, we will once again be in a 'single now'. 

And now is the time to make a change. For the better. Because you can. I believe in you.

And I finally believe in myself.

You can read about my transformation in my diary (it's in Slovene, with a pinch of my english humour in it): http://maxximum-portal.com/forum/viewtopic.php?f=352&t=42789