Blogpost #6: Začetki

Fotografija na levi je bila posneta avgusta 2013. Med tem časom je bilo NEŠTETO vzponov in padcev, in še več napak. Začela sem, kot večina žensk, s tekom in omejevanjem kalorij. Manj hrane, več aktivnosti. Po dolgotrajnem odrekanju sem v pol leta drastično shujšala, vendar je to bilo stanje, ki ga nisem mogla vzdževati, saj sem dnevno pojedla okoli le 1200 kalorij. Bila sem brez energije, utrujena in razdražljiva. Na nek način sem se bala vsakega naslednjega dneva in si planirala, kako bom vzdržala do večera s tako malo hrane. Nekaj časa je seveda uspevalo, dokler več ni. Ker enostavno preveč rada jem in zaradi nesmiselno visokih restrikcij, ki sem jih postavljala, sem seveda v toliko večji meri posegala po hrani, ki sem si jo odrekala. To so bile predvsem sladkarije in hrana visoka z ogljikovimi hidrati ter maščobami - veliko procesiranih izdelkov, itd. Seveda sem se s tistim prenajedla do roba slabosti in si še isti trenutek zadala, da sem bom od zdaj naprej držala. Držala česa? Restrikcije, za katero sem že vnaprej vedela, da ni vzdržljiva. V roku šestih mesecev sem se zaradi upočasnjenega metabolizma zredila nazaj na začetno težo. Plus 4kg. Obup! V začetku leta 2015 sem skušala odpraviti nekaj starih napak, tako sem do sredine poletja svoje telo ponovno pripeljala do zadovoljivega napredka. Še vedno pa sem imela velik problem s prehrano. Hrane sem se bala. Groza me je bilo krompirja. In hidratov. In kruha. Zaradi te percepcije sem izgubila tisti realni občutek, in vse, kar se je dogajalo za tem, je vodilo spet na stara pota. Skozi to pot sem se veliko naučila, in se še vedno učim. V drugi polovici lanskega leta sem preživela najtežje obdobje v mojem življenju do zdaj, prepredeno je bilo z ogromno stresa. Prehrano sem poslala v tri pisane marjetice že oktobra in do decembra se je to seveda nekje pokazalo, vseeno pa stanje ni bilo tako porazno kot leto poprej. Razlog slednjemu je bila moja ljubezen do fitnesa in treninga nasploh. Pod maščobo sem v vseh teh letih pridelala tudi zavidljivo količino mišične mase, ki sem si jo zadala razgaliti še do letošnjega poletja, kar mi je tudi uspelo.

Želim vam sporočiti, da preoblikovanje telesa ni linearen proces. Hujšanje ni samo pot od A do B. Potrebno je spremeniti način življenja in percepcije hrane. Najvažneje od vsega je uživati v telesni aktivnosti. Če je to dvigovanje uteži, še toliko bolje, saj ima slednje od vseh oblik aktivnosti iz vidika preoblikovanja telesa največ koristi. Prav vsak lahko s počasnim vpeljevanjem primernejših življenjskih navad spremeni svoje telo. Poudarek je na konsistenci. Seveda pa zato potrebujemo primerno znanje, da bomo lahko konsistenco tudi ohranjali. Skozi svojo pot in napake sem pridobila ogromno znanja, ki ga sedaj nadgrajujem še uradno, skozi program za Junior trenerje pod okriljem FIT Tovarna. Začelo se je veliko intenzivnega vsakodnevnega učenja in pridobivanja novih informacij, predvsem pa novih izkušenj. Sem še daleč od vsega, kar bi želela vedeti in razumeti, vsekakor pa že sedaj lahko s pomočjo svojih izkušenj pomagam komu, da mu ne bo treba iti čez iste napake, skozi katere sem šla sama. 

Ko se ti zdi, da se nikamor ne premakneš, samo poglej, kako daleč si že prišel in nikoli ne odnehaj k stremenju k čim boljši različici samega sebe. Naenkrat postane izgled le še češnja na torti.

Love,